• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ênodómen -mna -o prid. (ē-ọ̄) 

  1. 1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma: enodomni parlament; enodomna skupščina
  2. 2. bot. ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini: enodomna rastlina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek