ênolíčen -čna -o prid. (ē-ī) mat. ki ima eno samo vrednost, en sam pomen: enolična računska operacija; enolična rešitev / enolična funkcija funkcija, pri kateri ustreza vsaki vrednosti neodvisne spremenljivke samo ena vrednost odvisne spremenljivke
♦ 
obrt. enolična pletenina pletenina, ki je na pravi strani drugačna kot na narobni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek