enolómen -mna -o prid. (ọ̄) min. ki v vseh smereh enako lomi svetlobo; optično izotropen: enolomna snov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek