enomérnost -i ž (ẹ́) star. enoličnost, monotonost: brezmejna pustinjska enomernost; vedno se ponavljajoča enomernost dni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek