• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ênost -i ž (é) filoz. kar obstoji kot združeno, ne posamezno: dobro in zlo v človeku nista spojena v osebno enost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek