• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

enôtiti -im nedov. (ō ȏ) 

  1. 1. delati kaj enotno: enotiti izreko; ljudje se počasi enotijo v neko sivo brezobličnost
  2. 2. knjiž. družiti, povezovati: občutek osamljenosti jih enoti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek