• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

epikuréjec -jca m (ẹ̑) 

  1. 1. pristaš epikureizma: stoiki in epikurejci
  2. 2. ekspr. kdor teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživač: v gastronomskem pogledu je velik epikurejec; dobrovoljen epikurejec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek