fákt -a (ȃ) kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo; dejstvo: to je fakt, o katerem ne more biti več diskusij; navajati fakte / upoštevati družbene fakte; zgodovinski fakti // ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: ne zaupajo mu več, to je fakt



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek