• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

fána -e ž (ȃ) nižje pog. zastava: sprevod s fanami in gasilsko godbo
● pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; pog., ekspr. nositi fano biti prvi, zlasti v slabem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek