fantíček -čka (ȋ) ekspr. fantek, fantič: živahni fantički so se prekopicavali po travi; v naročju je držala debelušnega fantička; njen najmlajši je bil živ, neugnan fantiček / kot nagovor čakajte me, fantički / ima ljubkega fantička in precej starejšo hčer majhnega sina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek