• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

farizéj -a m (ẹ̑) 

  1. 1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise: farizeji in saduceji; lažna pobožnost farizejev
  2. 2. slabš. hinavec, licemerec: ne bodimo farizeji; kako se zgraža ta farizej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek