1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači:opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren // fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe:fina družina; išče samo fino družbo
2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran:kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno // fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna
3. lepo, nežno oblikovan:ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan:fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren:s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija
4. zelo droben, zelo tanek:fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ♦ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene
fíno
1. prislov od fin:fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek
2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost:fino se je udaril / fino so se zabavali
3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje:fino, vsi smo za ta predlog
Dostopnost