• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

fínta -e ž (ȋ) 

  1. 1. pog. prevara, zvijača: pozna njihove finte; to je že stara finta
  2. 2. šport. gib pri športni igri, ki naj zmede nasprotnika: pred dvobojem je še enkrat ponovil vse svoje sunke in finte



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek