• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

flíkniti -em dov. (í ȋ) pog. 

  1. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: flikniti konja z bičem / ekspr. te bom tako fliknil
  2. 2. pasti, telebniti: fliknil je na poledeneli cesti
  3. 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ob koncu leta je fliknil
  4. 4. ekspr. steči, švigniti: zajec je fliknil čez cesto / če le more, flikne od doma



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek