• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

fróntovec -vca m (ọ̑) 

  1. 1. pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: delaven frontovec; sestanek frontovcev iz celega okraja
  2. 2. ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: lačni frontovci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek