• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

gátiti -im nedov., gáčen in gáten (á ȃ) 

  1. 1. redko mašiti, zapirati: bil je v množici, ki je gatila vhod; vozovi so gatili pot
  2. 2. gačiti: zna gatiti živali

gátiti se redko zaustavljati se, kopičiti se: jed se mu je gatila v grlu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek