generálpolkóvnik -a (ȃ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnika, ali nosilec tega čina: napredoval je v generalpolkovnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek