• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

gíngav -a -o prid. (ī) nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek