1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak:Pitagorov izrek se glasi: a2 + b2 = c2; moja trditev se glasi; sodba se je glasila: pet let ječe; pismo se je glasilo takole / odgovor se je glasil kratko in ostro / z oslabljenim pomenom: kako se glasi vaš naslov; rezervacija se glasi na vaše ime je
2. s prislovnim določilom biti slišen:od hiše sem se je glasil pridušen, že hripav jok; zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave; iz sobe se glasi veselo žvenketanje kozarcev / vsepovsod se je glasila pesem
glasíti star.razširjati, razglašati:glasiti nove ideje; glasil in poveličeval je njegovo slavo / zastar. glasiti ure biti, udarjati
glasèč se -éča -e:zavarovalna polica, glaseča se na očetovo ime