glávica -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od glava: otrok je položil glavico mami v naročje; drobna glavica; glavica ga boli / glavico ji je zmešal / to je (bistra) glavica bister, nadarjen človek // lutkovna glavica / rože so obračale glavice proti soncu
● ekspr. ej, glavico pa ima, glavico je pameten, iznajdljiv
Dostopnost
Dostopnost