• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

glób -í ž (ọ̑) star. globel, brezno: pahnil ga je v glob; strmoglaviti v glob
● ekspr., redko drveti čez rob in glob ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek