• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

globáča -e ž (á) 

  1. 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: pod vrhom je globača, porasla s trnjem in robidami; gozdna globača; temačna globača
  2. 2. redko globoko zajedena kolovozna pot: v dolino smo prihajali po globačah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek