1. razsežnost v navpični smeri navzdol; globina:meriti globočino; globočina brezna, morja // prostor, ki je nižje, globlje od okolja:sidro se je počasi spustilo v globočino; potopiti se v globočini; pren. nekje v globočini se je zavedal svoje krivde
2. razmeroma precej oddaljeni, srednji del česa:gozdne globočine
3. z rodilnikom visoka stopnja, intenzivnost čustvene prizadetosti:spoznati globočino materine ljubezni
4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi globočina duše, srcaizraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti:obžalovati iz globočine duše; iz globočine srca te prosim