glóta -e ž (ọ̑) star. ljudstvo, množica: strahopetna glota
♦ 
bot. trava s kratkopecljatimi, posamič stoječimi klaski, Brachypodium



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek