gnój -á in -a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 

  1. 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja se ko petelin na gnoju / hlevski gnoj // redko gnojilo: izčrpani zemlji je treba dajati gnoj / umetni gnoj
  2. 2. gosta, navadno rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih: gnoj se cedi iz rane; brisati gnoj; gost gnoj
  3. 3. nizko zelo len, zanikrn človek: spodi ta gnoj od hiše; bil si in boš ostal gnoj
    ● 
    ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek