• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

gobezdávost -i ž (á) pog., slabš. lastnost človeka, ki (rad) veliko, predrzno govori: motila ga je njegova zaletava gobezdavost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek