godrnjáč -a (á) 

  1. 1. kdor (rad) godrnja: bil je večen godrnjač; govoriš kot kak star godrnjač
  2. 2. ekspr., redko medved: otrpnil je od strahu, ko je zagledal kosmatega godrnjača



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek