1. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje:nič ji ni prav, zmeraj nekaj godrnja; ljudje so godrnjali in se jezili zaradi takšnega ravnanja / vedno je godrnjala čezenj; oče je še kar naprej godrnjal nad sinom
2. nerazločno, momljaje govoriti:začel je nekaj mencati in godrnjati; ko so ga sosedje ogovarjali, je bolj godrnjal kakor odgovarjal; ves čas je godrnjal sam zase; godrnjal je kakor medved; pren. veter godrnja in tuli okoli hiš
godrnjáje:jezno godrnjaje je odšel
godrnjajóč -a -e:rinil se je skozi godrnjajočo gnečo