górnik-a (ọ̑) 

  1. 1. zastar. lastnik vinograda, vinogradnik: lesene hiše gornikov
  2. 2. zgod., v fevdalizmu nadzornik nad zakupniki vinogradov, ki ga je postavil gorski gospod



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek