• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

goslár tudi góslar -ja m (á; ọ̑) star. 

  1. 1. izdelovalec violin: bil je mizar, zdaj pa je že več let goslar
  2. 2. violinist: v sobi so se vadili goslarji // guslar: goslarji in narodni pevci so razglašali čast njegovega imena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek