a) biti gosposkega rodu, stanu; rad zahaja v gosposko družbo
b) to je gosposki človek; precej gosposki je; ima gosposke navade; gosposka obleka; dali so ji gosposko ime; gosposko vedenje / dela se gosposkega tudi gosposki ●star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek
c) preskrbel si je gosposko službo; gosposko življenje ima udobno, lahko
2. nav. ekspr. dragocen, razkošen:zelo gosposko stanovanje imajo / pripravila jim je gosposko večerjo
gospôsko prisl.:nositi se, živeti (po) gosposko; (po) gosposko oblečen; gosposko ga je pogostil
gospôski -a -o sam.:poročil je gosposko; v njem je nekaj gosposkega; na gosposkem raste veliko topolov
Dostopnost