• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

govoránčiti -im nedov. (ā ȃ) slabš. 

  1. 1. nastopati kot govornik: večkrat je govorančil na proslavah
  2. 2. obširno, razvlečeno govoriti, pripovedovati: govorančil je o kulturi, gospodarstvu in o vsem mogočem / govorančila bosta, da ju ne bo mogoče ustaviti pogovarjala se bosta, govorila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek