1. kdor govori, pripoveduje:v pogovoru sta bila oba govorca zelo glasna; ozrl se je po glasnem govorcu v gruči / glavni junak romana je govorec avtorjevih idej glasnik, posrednik // kdor izraža, posreduje določeno besedilo z govorjenjem:ta drama zahteva zlasti govorce; vodja programa je dober govorec
2. kdor zna spretno govoriti, pripovedovati:bil je strasten govorec, nikomur ni pustil do besede; če bi izbrali boljšega govorca, bi jih prepričal; duhovit govorec // redko kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornik:strmela je v slavnega govorca
Dostopnost