• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

govorílo -a s (í) 

  1. 1. nav. mn. govorilni organ: njegova govorila še niso vajena novega napora
  2. 2. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer: vpiti v govorilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek