• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

govórnica -e ž (ọ̑) 

  1. 1. ženska oblika od govornik: bila je govornica na vseh zborovanjih; politična govornica
  2. 2. zastar. govorniški oder: stopiti na govornico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek