1. kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari:ljudstvo je napeto poslušalo govornika; slavnostni govornik; na odru se je zvrstilo več govornikov // kdor zna spretno govoriti, pripovedovati:govornik ni, piše pa dobro; ekspr. ta pa je govornik, vse je ugnal
2. kdor govori, pripoveduje:vsi so se ozrli na govornika pri sosednji mizi
Dostopnost