gozdóvnik -a (ọ̑) 

  1. 1. nekdaj član mladinske organizacije, gibanja, ki goji zlasti taborjenje: gozdovniki in skavti
  2. 2. kdor prebiva ali se skriva v gozdovih: divji gozdovniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek