Tipkovnice
gráben -bna m (á) pog. jarek: skočil je v graben; cestni graben // zastar. grapa: s konjem je podil čez hribe in grabne / imeli so bajto doli v grabnu
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost