1. jur. zelo hudo kaznivo dejanje zoper družbeno premoženje:grabež ga je spravil v ječo; dobil je pet let zapora zaradi grabeža; šlo je za velik grabež ljudskega premoženja
2. star. ropanje, plenjenje:vojna je primeren čas za splošen grabež / že dlje časa se ni zgodil kak napad ali grabež tatvina, rop
3. ekspr. grabežljiv človek:stari grabež je zapustil veliko premoženje / bil je grabež in klatež tat, ropar
4. teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material:grabež je zajel vzorce z morskega dna