• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

gŕčav -a -o prid. (ŕ) 

  1. 1. poln grč: grčav hrast, les; oprt je bil na grčavo palico / dvignil je svoje grčave roke
  2. 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: ti ljudje so preprosti in grčavi
  3. 3. zastar. hripav, hreščeč: imel je grčav glas



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek