grêbsti grêbem nedov., grébel grêbla (é) 

  1. 1. premikati prste, kremplje v čem sipkem: kokoši grebejo; otrok grebe po pesku / konji nestrpno grebejo s kopiti / njeni prsti so krčevito grebli po odeji; pren. grebsti po preteklosti // izkopavati, navadno z rokami, s kremplji: s prsti je grebel gomolje iz zemlje; grebsti kamenčke iz zidu; pren. iz spomina je grebel prizor za prizorom
  2. 2. spravljati na kup: cestar grebe blato
  3. 3. brezoseb. čutiti praskajoče bolečine: greblo ga je v grlu in ga sililo h kašlju
  4. 4. ekspr., redko vznemirjati, mučiti: vem, kaj grebe njenega moža; srce je grebla zavist



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek