grélec -lca [lcinu̯c(ẹ̑) 

  1. 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: vključiti grelec / potopni grelec; električni grelec za mleko, za vodo
     
    gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače // del grelne naprave, ki oddaja toploto: grelec se je pokvaril / pri kuhalniku je grelec položen v spiralaste utore grelna žica; plinski kuhalnik na dva grelca gorilnika; električni štedilnik s tremi grelci grelnimi ploščami
  2. 2. pleten, navadno volnen ovoj za gretje zapestja, kolena: na rokah je imel grelce; spletla je grelce za revmatična kolena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek