grôben -bna -o prid. (ō) 

  1. 1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen
     
    arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev
  2. 2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina // redko zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom

grôbno prisl.: bil je grobno tih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek