1. velik strah, združen z odporom do česa:groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza / gledala ga je z grozo v očeh / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: groza ga je njegovih odredb zelo se jih boji; groza ga je pred bolečinami // knjiž. grozotnost, pretresljivost:groza smrti
2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa:groza je, če ti gre vse narobe; groza je bilo pospravljati za vami; bil je tak, da ga je bilo groza pogledati ●ekspr. laže, da je groza zelo
3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino:zbralo se je groza ljudi
4. v medmetni rabi izraža
a) strah, močno vznemirjenje:groza, padel bo; o groza, saj ne moremo preprečiti
b) zgražanje, ogorčenje:groza, kakšno neumnost je zinil