grozničàv -áva -o prid. (ȁ á) 

  1. 1. nanašajoč se na groznico: po hrbtu je čutil grozničav mraz / grozničava drhtavica / ekspr. delo so opravljali z grozničavo naglico
  2. 2. grozljiv: slišal je grozničav krik; nima rada grozničavih pravljic



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek