1. nav. mn. kar povzroča grozo, hudo trpljenje:junaško je pretrpel vse grozote; vojne grozote; grozote okupacije / ekspr., v povedno-prislovni rabi kaj ni grozota, da so mu vse poti zaprte
2. značilnost groznega, hudega:opisal je grozoto prestanih muk
3. redko groza:čutil je grozoto pred neznanim
4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje:grozota, kakšna je današnja mladina