Tipkovnice
gúbanje -a s (ū) glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost