• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

gugálnik -a [tudiu̯n] m (ȃ) gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek