gúgati -am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala // gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila
 
navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi

gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej

gugáje: gugaje zibko, je zaspala

gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek