habilitírati -am dov. in nedov. (ȋ) 

  1. 1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije
  2. 2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka

habilitírati se pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja

habilitíran -a -o: habilitiran predavatelj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek